V zadnjih nekaj letih so se discipline, kot so navidezna in dopolnjena resničnost, računalniško podprto oblikovanje in človeški faktorji, močno razvile zaradi naraščajoče računalniške moči in razpološljivosti novih strojnih in programskih tehnologij. Arbitrirani neplastni zasloni, prenosna očala za dopolnjeno resničnost, mikroprojektorji, prenosni sistemi za sledenje kretnjam brez markerjev, vse bolj natančni biometrični senzorji in vmesniki med mošgani in napravami postajajo resničnost. Prej so bile te tehnologije na voljo le v „velikih“ raziskovalnih laboratorijih, zdaj pa vstopajo na potrošniški trg, kar povzroča globok premik paradigme za splošno populacijo. To ne pomeni le prilagajanja starih shem interakcij, ampak tudi razvoj povsem novih mehanizmov interakcij, ki bodo lahko upoštevali zapletena tehnološka vprašanja ekosistema.
V pogovoru je dr. De Amicis predstavil svojo raziskavo o tem, kako uporabniki med potopitveno izkušnjo (v virtualnem svetu) zaznajo, razumejo in komunicirajo z resničnimi in digitalnimi predmeti. Najprej je razpravljal o nekaterih rezultatih pri oblikovanju multimodalne izkušnje, ki zdrušuje vizualne elemente, kretnje in govor, za izvajanje različnih nalog oblikovanja, ki vključujejo lahke zaslone, ki se nahajajo blizu oči do velikih zaslonov in potopitvenih okolij navidezne resničnosti. Predstavil je tudi svoje raziskave o zasnovi geo-inteligentnih kompleksnih vizualizacijskih sistemov in izdelkov ter z njimi povezanih storitev ter obravnaval vidike, kot so interaktivna infrastruktura prostorskih podatkov, zavedanje o kontekstu in zelo dinamična interakcija. Drugi del njegovega predavanja je bil namenjen opisu trenutnega in prihodnjega raziskovalnega dela, kako mešana resničnost omogoča interakcijo s hibridnim prostorom z različnimi stopnjami interakcij, kar uporabniku omogoča vstop v zelo učinkovito informacijsko okolje, ki poveča zavest in razumevanje podatkov.
